V ponedeljek, 29. 5. 2023, so slovesen zaključek Bevkove bralne značke doživeli tudi letošnji bralci od 6. do 9. razreda.

Tokrat je bralno pot uspešno prehodilo 114 učencev predmetne stopnje, med njimi kar 28 zlatih bralcev, tistih, ki so pri bralni znački vztrajali tekom celotne osnovne šole.

V šolski predavalnici se jim je na prireditvi, poimenovani Popotnice, pridružila Idrijčanka Špela Sedej, bivša učenka naše šole, navdušenka nad naravo, hribi, plesom swing ter prava vandrovka, ki je rodno Slovenijo zapustila za kar tri leta in pol ter odšla po svetu novim dogodivščinam naproti.

Z magisterijem na temo strateškega tržnega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je imela pri tridesetih zagotovljeno službo v prodaji in trženju pri slovenskem podjetju v Nemčiji. Utrujena od napornega, ponavljajočega se vsakdana je z željo po spremembi zaprosila za vizo z nazivom Working Holiday Visa na Novo Zelandijo. Le dan zatem, ko so ji jo odobrili, je na delu dala odpoved. Začetkoma načrtovan šestmesečni »pobeg«, se je na koncu dodobra razvil in se verjetno ne bi zaključil, če ne bi niti po svoje razpredel covid-19.

Da bi se od doma podala nekaj let prej, je dejala, bi ji v svetu verjetno več pomenile moderne zabavljaške točke, tako pa je že na pragu zrelih let raje s klifov, hribov, gora zrla v dih jemajoče razglede, tudi z visokih nadmorskih višin tanzanijskega Kilimandžara, velikokrat bivališča delila z domačini, od njih srkala pristnost krajev, kulturo, navade, razmišljanja … Preizkusila se je kot učiteljica v eni izmed afriških šol, plavala z delfini, a tudi morskimi psi, se na ulicah prenaseljene Indije srečevala s sloni in z nepomembnostjo človeškega, zlasti ženskega, življenja. Iskala mir v zavetju severne nature, kljub strahu pred višino skočila s padalom in se vedno znova podala na letala, saj so bile želje in pričakovanja novega močnejši od bojazni. Prav zato je svoj del zaključila z mislijo »be brave enough to be bad at something new« ali v prevodu »bodi dovolj pogumen, da si dovoliš biti slab v nečem novem«. In Špela si tega gotovo nikoli ne dovoli pozabiti.  

Danes je že dobri dve leti nazaj v Sloveniji. Potovanj in nenehnega seljenja se je za nekaj časa naužila in jih trenutno ne pogreša, ji je pa večletna avantura namenila prenekatero izkušnjo, življenjsko šolo, nauk, ki jih dobronamerno in z veseljem predaja dalje. Srečala se je z ogromnim delom sveta in ga za nas strnila v kratko urico. So ji  pa, na račun doživetih zgodb, ob koncu vprašanja iz publike kar deževala in še bi kapljala, če nas ne bi že lovil čas.   

Gostjo smo prosili za pomoč pri delitvi knjig, daril Društva Bralna značka Slovenije, zlatim bralcem. Te še vedno podpira tudi Zveza prijateljev mladine Idrija, ki jih letos, že čez dober teden, pelje na izlet na slovensko obalo. Naša obiskovalka pa je s seboj odnesla likovni spomin, izdelek treh letošnjih sedmošolk.

Dogodek so spretno krmarili trije četrošolci Julija, Patrik in Paulina ter dva osmošolca Eva in Lenart. Uvodna točka je pripadla triu učenk Glasbene šole Idrija, instrumentalistkam na prečnih flavtah Dunji, Larisi in Maji. Slednja je glasbeno podlago prispevala tudi za zaključek, s katerim smo še več popotnic iztržili iz globoke pripovedi Kobija Yamade Mogoče.

Špelin obisk, njena sproščenost, odprtost in pustolovščine so nam prijetno polepšali dan. Želimo ji še veliko lepega, tako na domačih kot tujih tleh.