Dragi zvesti (in tudi tisti malo manj zvesti :)) obiskovalci naše šolske knjižnice,

trenutno sva knjige in knjižnico tudi midve pustili, da se predihajo v samoti. V njej je čista tišina, skozi okno ji pojejo ptice, tam so obvisele papirnate pomladne rože, obstal Šanin knjižni metuljček. Opozarjajo na pomlad, ki nam vsako leto podarja novo življenje. Nanjo jo bodo skozi okno kmalu spomnili tudi kostanji v svetlo zeleni barvi. Beri naprej →