Mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom v organizaciji založbe Miš že enajst let  nagovarja k branju, predvsem slovenskih avtorjev. V sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Idrija so naši učenci že tretjič imeli možnost v živo srečati se s priznanim večkrat nagrajenim slovenskim ilustratorjem Petrom Škerlom. Pred približno desetimi leti nas je prvič obiskal s pisateljico Barbaro Simoniti v predavalnici šole. Tedaj sta predstavljala skupno delo Močvirniki. Drugič ga je mestna knjižnica gostila v galerijskih prostorih, malo preden smo na obisk dobili še vsepovprek omejujočo epidemijo. Danes so dobro uro v njegovi družbi prebili četrtošolci ter učenci oddelka NIS od 5. do 9. razreda. Prav tako v galeriji nad splošno knjižnico.

S pesmijo Ženka mi v goste gre so dogodek otovorili učenci 4. razreda pod mentorstvom Elizabete Lampe. Dalje se je z ustvarjalcem pogovarjala predstavnica idrijske knjižnice Milanka Trušnovec. Gospod ostaja preprost, duhovit, zanimiv umetnik in človek. Otroško publiko je osvojil na več načinov. Seveda so jo najbolj navdušile njegove risarke spretnosti ter pravo malo finalno “tekmovanje”. Opus obiskovalca je zajeten. Ob obilici knjižnih del, zbranih v ospredju, nas je stalno obdajala razstava ilustracij iz znanega Povodnega moža Franceta Prešerna.

Vsake oči imajo svojega malarja, Peter Škerl pa je natančno predstavil svoj pogled, dojemanje pesnitve, Prešerna, Urške, vodnega bitja, Ljubljane, vzdušja, konca in upodabljanja omenjenega dela.

 

Literaturo, ki jo sprejme v ilustriranje, želi pristno začutiti, odkriti, bralcem skozi likovni jezik razkriti tudi med vrstice skrito. Trenutno se ubada z novostjo, pri kateri mu bo pomagala današnja, skozi Hotedršico v naše konce vodeča, pot. Za prepričljivo mamljivost v ilustraciji Debele pekovke se je vneto posluževal slastnih krofov ter se spraševal, ali bo v njih našel dovolj marmelade.

Omenili smo finalno “tekmo”. Ilustrator je za učence upodobil tri like. Komur je uspelo uganiti, kdo nastaja na papirju, tistega razred je risbo prejel v trajno last.

Presrečni so kar z dvema izdelkoma, Konstantinom iz knjige Petra Svetine Klobuk gospoda Konstantina ter ježkom iz dela Jane Bauer Kako objeti ježa, odšli učenci oddelka NIS.

Upodobitev njegove priljubljene knjižne junakinje Pike Nogavičke pa je odšla v 4. a.

Za konec je pomembno popotnico namenil učiteljicam. Otroci pri likovni umetnosti potrebujejo nenehno raziskovanje – tehnik, motivov, materialov …

Nauk so prejeli tudi učenci. Umetnik se že od otroških nog, ko si je v mrliški vežici dovolil za nos zagrabiti preminulo gospo, o stvareh želi učiti s tipanjem, vonjanjem, okušanjem – predvsem v zunanjem okolju. Otroke je povabil, da narave v njeni polnosti ne iščejo v mimobežnem zaslonskem svetu, marveč jo začutijo v naravi sami. Ta nam nenehno nudi izjemna doživetja. Čeprav ne na prostem nam je bilo lepo tudi danes.

Zahvaljujemo se založbi Miš, Mestni knjižnici in čitalnici Idrija ter vsem sodelujočim.