Pisateljica Maša Ogrizek z gostiteljico Milanko Trušnovec v galerijskih prostorih Mestne knjižnice in čitalnice Idrija.
Včeraj, 21. marca, je napočil čas za srečanje s pisateljico Mašo Ogrizek. V okviru letošnjih Bralnic pod slamnikom je dogodek omogočila Miš založba v sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Idrija. V galeriji slednje smo se, ob že nekaj časa postavljeni fotografski razstavi, srečali tudi s tiski ilustracij njenega dela Koko Dajsa v mestu, ki jih je upodobil ilustrator Miha Ha.
Maša Ogrizek je zaključila študij sociologije kulture in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se kasneje samozaposlila v kulturi in sprva svoj čas posvetila predvsem kritiki in novinarstvu. Pozneje, ko si je življenje zapolnila z dvema otrokoma, je njune svetove pričela polniti z branjem knjig za lahko noč in tvorjenjem lastnih zgodb ter odkrila globino svoje domišljije, s katero še danes oblikuje nenavadne, humorne, posebne like, ki jih otroci in mladostniki radi sprejmejo za svoje. Ideje zanje velikokrat potegne iz svojega življenja in okolice ter jim doda unikatnosti, ki ji skupaj z rdečo nitjo pisanja prinašajo nagrade in nominacije zanje.
Srečanje sta s tremi krajšimi skladbami otvorili sestri, učenki Glasbene šole Idrija pod okriljem mentoric Špele Flajšaker in Petre Jurić Pavšič, Lana in Meta Vončina. Med pogovorom sta nam glasbeni predah namenila še sorojenca Tina in Žan Grošelj.
Lana na violini in Meta na prečni flavti.
Obiska pisateljice se je udeležilo nekaj učencev črnovrške osnovne šole, vsi naši petošolci z razredničarkami ter skupina učencev 6. in 7. razreda dodatnega pouka slovenščine z učiteljico Jožico Zupančič.
Tina in Žan Grošelj sta nam zapela sproščeno pesem.
Na koncu je povezovalka programa Milanka Trušnovec publiko pozvala k vprašanjem. Predvidena ura druženja se je zavoljo kopice teh raztegnila na dobro uro in pol. Veselilo nas je, da so učenci od priprav preteklih dveh tednov dobršen del odnesli s seboj v galerijo. Vsi skupaj pa smo še več odnesli s srečanja. Umetniške duše so čuteče, svoje drugačnosti ne skrivajo, z veseljem jo ponosno zaobjamejo in širijo navzven. Njihovim drugačnim pogledom, pogosti sproščenosti in neobremenjenosti s tujimi mnenji, stereotipi je vedno lepo in navdihujoče prisluhniti.
Povsem na koncu je avtorica učencem prijazno podelila še svoje avtograme.
Po srečanju smo za kratek čas gostitelji postali tudi v šolski knjižnici, saj so črnovrški učenci z učiteljicama zavili še do nas na ogled naših lepih prostorov.
