Že na prireditvi konec maja smo slišali, da je Zveza prijateljev mladine Idrija zlatim bralcem, bralno značko so brali vseh devet let šolanja, letošnjega junija namenila nagradni izlet na slovensko obalo.

Predvideni plan je bil ogled filma v koprskem Cineplexxu ter sprehod po očarljivem Piranu. Izcimilo se je nekoliko drugače, vsaj za večino, a vseeno smo preživeli prijeten dan.

Na pot smo odšli v četrtek, 8. junija. Nagrada je pripadla štiriinpetdesetim učenkam in učencem osnovnih šol iz Cerknega, Črnega Vrha, Idrije ter Spodnje Idrije, izkoristilo jo je dvainpetdeset mladostnikov.

Iz Cerknega je avtobus s šestimi bralci krenil ob načrtovani sedmi uri, nato so prometne neprilike še pred Spodnjo Idrijo, kjer se je pridružilo 14 učencev, povzročile zastoje. Iz Idrije smo, z vsemi osemindvajsetimi zlatimi bralci, krenili z več kot polurno zamudo, nekaj po osmi zjutraj. Manjša skupina črnovrških šolarjev v kombiju je cilj dosegla po drugi poti. Preden smo se jim v Kopru pridružili, so nas že nestrpno čakali pred kinom, enako tudi zaposleni Cineplexxa. A še nismo bili nared, saj smo si najprej s šolsko malico tešili lakoto.

Že med potjo je vzdušje postalo prijetno sproščeno. Nekateri učenci različnih šol so se že poznali, drugi so na novo tkali prijateljske vezi. Napet znanstvenofantastični film Dungeons & Dragons: Čast med tatovi je navdušil skoraj vse prisotne. Na udobnih sedežih smo več kot dve uri preživeli v družbi udarnih hollywoodskih efektov ter ironičnih vložkov. Ko smo ponovno ugledali dnevno svetlobo, je opoldansko primorsko sonce že pošteno grelo nad mestom.

Zlati bralci pred osvetljeno izložbo tik po ogledu filma.

Takrat smo se, zavoljo pozne ure ter gneče na cesti do Pirana, skupaj z voznikom avtobusa odločili ostati v Kopru. Le manj oblegani kombi s črnovrško posadko je krenil do Tartinijevega mesteca. Kot so nam pozneje sporočili, se jim je tudi tam ni slabo godilo.

Mi pa smo se sprehodili, da si privoščimo kepico sladoleda, od tam v počasnem koraku odšli vzdolž obale, se družno nasmehnili fotoaparatu. Tipičnega mirnega postanka ob morju še pričeli nismo, ko smo se že vnovič vzpenjali na avtobus, se za las izognili nalivu ter se odpeljali domačim krajem naproti.

Kljub vsemu smo uspeli v nosnice ujeti nekaj vonja po soli in si še bolj zaželeli počitnic ter dopustov. Kmalu jih bomo dočakali.             

Najlepša hvala Zvezi prijateljev mladine Idrije za vsakoletno podporo in tokratno obmorsko poslastico.