Če smo konec januarja s šestošolci otvarjali 10. festival Bralnice pod slamnikom v Domžalah, smo se konec februarja, v sredo, 26. 2., z devetošolci in pridruženimi učenci iz OŠ Črni Vrh in OŠ Spodnja Idrija v okviru istega festivala Miš založbe ter soorganizatorjev v Galeriji Magazin srečali s pisateljem Igorjem Karlovškom.

Pogovor je vodila zaposlena v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija Milanka Trušnovec. Učenec 8. razreda Jakob Erjavec je dogodku čisto zares dodal svojo noto, saj je na kitari zaigral dve skladbi, tudi lastno avtorsko.

Milanka Trušnovec med pogovorom s pisateljem Igorjem Karlovškom.

Na srečanje nismo odšli nepripravljeni. Pred počitnicami so učitelji slovenščine učencem v branje priporočili Karlovškova mladinska dela, ki jih hranimo v šolski knjižnici. Upoštevajoč, da počitniški dnevi hitro tečejo, smo jih takoj po zimskem odmoru povabili v šolsko knjižnico, kjer smo pripravili skupno branje izbranih odlomkov romana Preživetje, letos vključenega v tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Izseki so zbranim poslušalcem razkrili dovolj, da so zaslutili razvoj dogodkov tekom celotne zgodbe, dovolj, da so vzbudili slast po celovitem pogledu v roman. Dan zatem so v razredih reševali še pripravljeni delovni list.

Jakob Erjavec se predstavi na kitari.

Igorja Karlovška, v osnovi pravnika, je književnost zanimala že ob odločanju za študij, a je v zadnjem hipu sklenil stopiti po drugi poti in hkrati ostati zvest pisani besedi.  Večina pogovora s pisateljem je bila usmerjena v zgoraj omenjeni roman – v očem dobro vidne reči, a tudi tiste manj očitne, ki pa nam jih je uspel pojasniti avtor sam. V delu in junakih se skrivajo delčki pisateljevega življenja, njegovih bližnjih, njegovih doživetij, njegova strast do glasbe, narave, trenutki, v katerih zabeleži pomembne dogodke svojih sinov. Ne gre za tipično avtobiografijo, naštete elemente le prepričljivo vključi v napeto zgodbo najstnika, ki mu usodnih nekaj sekund življenjske cilje postavi na glavo. Ponovno se mora najti, se dokazati nepopustljivemu očetu, novim sošolcem, predvsem pa samemu sebi. Poleg eksistencialne in družinske tematike dodaten zaplet v zgodbo pripelje deklica, ki se naključno pojavi v fantovem življenju. V romanu Preživetje na preživetje gledamo iz več kot enega zornega kota.

Gospoda Karlovška smo spoznali v preprosti, lahko dostopni podobi, zato si ga je kar težko naslikati v njegovem vsakdanu, sredi odvetniških pripetij, kjer se, po njegovih besedah, kaže kot borben, neomajen, tekmovalen. Svet, ki v večini preživetje nudi njemu, je svet, ki zahteva popolno predanost in osredotočenost, zato je pisanje del, sprva v glavi, nato v fizični obliki, tisto, kar mu omogoča sprostitev, mu dopušča, da je sam s seboj in, dokler ne nastopi čas za založnike in urednike, tudi sam nad vsem. Ob odličnih šolskih ocenah in deseticah na fakulteti je težko verjeti, da je pred nami sedel nekoč nadobuden otrok, bolj prepričljiv o svoji radovednosti in strasteh pa je skozi pripovedovanja o popotovanjih, nenavadnih doživetljih tu in tam, glasbenem talentu, hitrih, a odločilnih življenjskih korakih …  Prepričani smo, da s tem svojega raznovrstnosti prepolnega žaklja ni izpraznil in je v njem moč najti še marsikatero zanimivost.

Zanimiva in spodbudna pa je bila tudi njegova popotnica učencem: bodite pogumni, edinstveni in vztrajni v stvareh, v katerih ste dobri.